Vhod skozi polzastrte zastore kolektivnega nezavednega v posvečeno pričakovanje skrivnostnega uvida. Kljub prepadu tisočletij se bodo v iskanju odgovorov na ključne bivanjske prepreke, ponovno odprla vrata v svet arhaičnega človeka. Dejanje, ki v sebi združuje miselnost kulturne in zgodovinske raznovrstnosti na točki tistega najbolj prvinsko človeškega.
Skrivnostni misterijski kult agrikulturnih Elevzin je antičnemu človeku skozi celoten razvoj njegove misli od predhomerske in homerske mitološke miselnosti do prevlade logosa in končnega ukoreninjenja krščanstva nudil oporo pri spoznavanju in razumevanju samega sebe, svojega delovanja in pozicije v svetu. Obhajanje v mesecu Boedromionu, ki povezuje poletje in jesen, v času žetve, obilja pšenice in ječmena, ki je obenem tudi čas prehoda v mrtvi del leta, nakazuje nujnost zavedanja, čaščenja in razumevanja življenjskega cikla praboginje Elevzin, velike matere Gaie, in hkrati življenjskega cikla posameznika, ki kot posvečenec vstopa v neizrekljive tajnosti Demetrinega kulta. Hrepenenje po stiku z božanskim in nuja po vsaj minimalnem uvidu v svet, iz katerega vse prihaja in kamor se vse vrača. Težnje po razjasnitvah, ki so jih svojim udeležencem lahko ponudile Elevzine, ostajajo enake do danes. Kje so sodobne Elevzine? Dva tisoč let trajajoči nedoumljeni obredi misterijev so s svojim neujemljivim značajem blizu duhovni izgubljenosti, v kateri se nebogljeno najdeva sodobni človek. Simbolično iskanje transcendentalnega skozi zemeljsko in njune povezave, odlaganje konvencionalnih načinov spoznavanja, namesto tega pa odstiranje resnic, ki ždijo znotraj vseh, pozabljene in zabrisane, pa vendar nedvoumno prisotne.
Prav tako pa se raziskovanje prostora skozi zastrte veke, v t.i. ujetosti v – temo razodene skozi skupne instinkte.
Prostor v katerega zakorakamo prvič, se slikovno ter miselno oblikuje s pomočjo spajanja spomina, domišljije in trenutnega vtisa. Vrtinec novega sveta, ki se dogaja tam nekje za “priprtimi vrati”, zapelje v skušnjavo razkrivanja in razpoznavanja tistega onkraj. S poskusom sanjati v globini ter prijetni neznanosti dosegamo in se bližamo Neskončnemu. In s tem posledično intimni svobodi, kakor si jo pač vsak zase interpretiramo in oblikujemo.
Rešitev iz omejenosti v subjektivnem poiščimo v kamnu modrosti iz Daljnega vzhoda, ki trdno počiva na tisočletjih vedeževalske prakse – Knjigi premen (Yijingu). Matrici vseh obstoječih medsebojnih razmerij bivajočega, ki lahko postane vodnik na razpotjih življenjskih odločitev. Zbirka vseh odgovorov, ki se skrivajo v zakonitostih sveta. Potrebno jih je le raz–brati.
Znotraj spreminjajočega se krogotoka narave v vrvežu minevanja letnih časov, oplajanja, rojevanja in minevanja vsega bivajočega, ostaja sprememba edina konstanta, njegovo gonilo pa težnja k redu. Misel ujeta v sistem heksagramov bazira na filozofiji yina in yanga, nenehnem prepletanju nasprotij, a ne po načelu hierarhične izmenjave, ampak njihovega enakovrednega prelivanja, kjer vsak element obenem že vsebuje zametek svojega nasprotja.
Pogoj za spoznavanje skrčenja drevesa v seme je nujnost uvida obratnega procesa: razvoj semena v drevo. “V semenu, v najbolj skriti tišini se konec vsega navezuje na nov začetek” Srž svobode človeškega delovanja tiči prav v poznavanju te zakonitosti sveta, ki mu preko uveljavljanja njegovih prirojenih sposobnosti omogoča usmerjati svojo usodo v harmonizaciji s preostalim svetom – na poti do sreče.
Stopite torej korak naprej in vstopite.
Avtorstvo in režija: Barbara Pia Jenič
Inspiracija: Zmajev dih in Mitja Stojadinov, Elevzinski misteriji, Knjiga premen
Svetovalec: Vili Ravnjak
Dramaturgija: Zala Dobovšek, Eva Mahkovic, Nika Leskovšek
Maske: Vesna Zornik
Kostumografija: Elena Fajt
Scenografija, oblikovanje vonjev in taktilnosti: Barbara Pia Jenič
Glasba: Peter Penko/ Raingarden 9
Oblikovanje zvoka: Samo Jurca, Marko Jurca
Oblikovanje luči: Davor Balent
Tehnični koordinator: Klemen Avsec
Grafično blikovanje: Mirola Šoti
Fotografije: Primož M. Dolničar
Prevod v angleščino: Polona Prodnik
Asistenca v produkciji: Julijana Jovanič
Odnosi z javnostjo: Bojan Rojko
Produkcija: Senzorium gledališče
Koprodukcija: Društvo B-51
Izvajalci – zasedba 2006: Jerica Majerhold, Polona Prodnik, Saška Jenič, Domen Tašner, Vesna Zornik, Suzana Grau, Vesna Vrabelj, Meta Černe, Barbara Pia Jenič, Nika Leskovšek alt., Zala Dobovšek alt., Eva Mahkovič alt.
Ljubljanski grad, Festival Ex ponto
Premiera 17. september 2006, ponovitve vsak dan do 26. septembra 2006.
Projekt so podprli: Mestna Občina Ljubljana in Ministrstvo RS za kulturo, Festival Ljubljana, Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Žito Ljubljana d.o.o., KPL d.o.o., Pizzerija Trta, Provin vinoteka in vinogradniki: Ščurek, Steyer, Kristančič, Kupljen, Lisjak, Šturm, Makovec, Santomas, Jakončič, Martinčič
Posebne zahvale: Družina Mitje Stojadinova, Mitja Stojadinov (in memoriam), Aleš Melihen, Neva Kovič, Tatjana Pinoza, Bar Grad: Restavracija Kaval Klub in Dada, Merkur trgovina d.o.o., Hanka Kastelicova, Peter Amailetti, Ivan Peternelj, Vojko Kalan, Siddharta, Katarina Avbar, Petra Kovič, Nana Milčinski, Tone Zavrl, Irena Kovačevič, Martin in Bojan Kastelic, Mitja Novljan, Peter Štrukelj, Kristijan Guček, Simon Bergant, Lidija Zagrajšek, Stojan TaŠner, Pavel Čebron, Bagraf tiskarna, Vasja Centrih, Anitka Kay, Gospa Pupa
