Ljudsko izročilo, bajke, pripovedke, pravljice…. so kulturna dediščina in čarobna (Pandorina?) skrinjica kolektivnega nezavednega določenega naroda. In ko pogledamo širše ugotovimo, da so si motivi v pravljicah in bajkah med narodi podobni. Vsi govorijo o kraljih, kraljicah, čarovnikih, norcih, materah in očetih, mladeničih in mladenkah, modrecih, starcih, sencah, hudičih in angelih …, ki jih imenujemo arhetipi.
Po C. G. Jungu so arhetipi »…od volje neodvisni in spontani proizvodi nezavedne psihe, s tem pa predstavljajo naravne produkte onstran zavestne namere. Arhetipi nastopajo v obliki simbolov – psihičnih podob, ki povezujejo znano (zavest) z neznanim (nezavedno). So pomensko večplastni in posedujejo moč združevanja nasprotij«.
V kolektivnem nezavednem se skriva narodov blagor in/ali poguba. Odvisno od poznavanja teh nevidnih sil in njih krotenja. Izbira je naša.
V parku Tivoli in na poti na Ljubljanski grad se igrajo vile, mladenke in čarovnice, ki iz slovenske zakladnice ponujajo delce pripovedne kulturne dediščine v petih tujih jezikih in jih tako plemenitijo v kosmopolitski kontekst. Mi smo svet in svet je mi.
Barbara Pia Jenič
Režija in koncept: Barbara Pia Jenič
Kostumografija in maska: Incognito design
Grafično oblikovanje: Lena A. Nagode
Foto: Senzorium
Prevodi v angleščino: Polona Prodnik
Prevodi v španščino: Andrej Rot
Prevodi v italjanščino: Marina Bremec
Prevodi v francoščino: Julijana Jovanič
Pomoč pri organizaciji: Nina Dolinšek
O treh pomarančah pripoveduje Liza Praprotnik v slovenščini, španščini in angleščini
O zlatorogu pripoveduje Polona Prodnik v angleščini in slovenščini
O Povodnem možu pripoveduje Nina Cijan v slovenščini, italjanščini in francoščini
Pehta, ki kuha čarobni napoj v vsemrazumnemjeziku, je Alenka Pirnat
O Lepi Vidi pripovedujeta Jerica Majerhold Ostrovršnik in Vesna Vrabelj v slovenščini, angleščini in hrvaščini, včasih pa se jima pridruži tudi Barbara Pia Jenič, ki pripoveduje v španščini.
