Prerok

Prerok sodi med Gibranova pozna literarna dela in pomeni vrhunec njegove filozofije. V njem avtor razpreda misli o življenju, o vsakdanjih in temeljnih vprašanjih, na katera slehernik išče odgovore vse od rojstva pa do smrti. Osrednja je misel o univerzalni ljubezni, o pomembnosti tega, da smo ljudje bitja, ki nas določa sposobnost ljubezni. Duhovna ljubezen je tisto vzvišeno, ki naj vodi in usmerja človekove poti, predvsem k dobremu, sreči in iskrenim odnosom.

Kako se lotiti uprizarjanja besed in misli, ki so tako skrbno izbrane, ki izhajajo iz globine življenja in se dotikajo najobčutljivejših prostorov človeškega bitja? Kako uprizoriti mistično poezijo? Režiserka Barbara Pia Jenič, pionirka senzorialnega gledališča v Sloveniji, se v uprizoritvi dotika občutkov, čutnosti, sinergij, prvin, s katerimi je Gibranovo besedilo subtilno prepredeno. Prerokove besede izzivajo praznino, tišino in premolk, nagovarjajo neizgovorljivo in odpirajo vmesne prostore za dostop do nezavednega ter tako omogočajo celovitejšo potopitev gledalcev v to umetniško mojstrovino.

Naslov izvirnika The Prophet

Prevajalec Lojze Bratina

Režija, scenografija, oblikovanje videa in vonjav Barbara Pia Jenič

IGRAJO

Prerok Miha Rodman

Almitra Maruša Oblak

Prerokov glas (avdio) Vladimir Jurc (slovenščina), Adriano Giraldi (italijanščina)

Dramaturginja Marinka Poštrak

Avtorji zvoka Peter Penko, Tine Terlep (vokal) in Igor Meglič (arabsko balkanski saz)

Kostumografka Tina Kolenik

Foto Nada Žgank

Svetovalka za gib Jasna Knez

Lektorica Mateja Dermelj

Asistentka dramaturgije Kristina Mihelj

Oblikovalec luči Bojan Hudernik in Igor Berginc

Oblikovalec maske Matej Pajntar

Montaža videa Robert Obed

Vodja predstave Ciril Roblek

TEHNIČNO OSEBJE: Inspicient in rekviziter Ciril Roblek, Luč Igor Berginc, Bojan Hudernik; Ton Robert Obed, Marko Koren, Frizer in masker Matej Pajntar, Garderoberka Bojana Fornazarič, Odrski tehniki Robert Rajgelj, Boštjan Marčun, Marko Krajnc Kamberov, Ahmet Kurtović

Povezava na datume ponovitev in nakup vstopnic pri koproducentih:

Prešernovo gledališče Kranj

Slovensko Mladinsko gledališče

Slovensko stalno gledališče Trst

GLEDALIŠKI LIST

Vtisi publike in kritikov

Igralska zasedba je v svojih vlogah odlična, med njuno igro pa je prisotna tudi interakcija z občinstvom, ki zajema deljenje dišav in občasno tudi nagovarjanje in spodbujanje k razmišljanju o vprašanjih, ki se vsem zdijo tako nemogoča in zapletena, vendar bo odgovor nanje večno ostal preprost.” Karin Planinšek, Zapik 15. 1.

“Že v samem besedilu je vzklik, ki pravi, naj se čuti bralca ali poslušalca prebudijo, In prav to stori predstava v režiji Barbare Pie Jenič. Če bi hotela to uprizoritev dati zgolj v kalup “ofaktornega gledališča”, bi ji naredila veliko krivico. Vonjamo predvsem precej znana eterična olja, ki jih imamo tudi doma. Pomembneje je, da predstava spregovori z več govoricami in se dotakne mnogih čutov: vizualno z medijem filmske projekcije, ki izbere izjemno subtilne podobe narave, pa tudi s simetrično mizansceno, izrazitimi barvnimi poudarki, s posrečeno kotumografijo. Mali oder napolni intenzivna atmosfera, ki je v čast mediju gledališča, saj gledalca zares začara. Vse to nas vključi v kapsulo nekega daljnega časa – ali pa ne daljnega, saj je čas zabrisan – v območje sredozemskih vonjav in šumov. To je predstava odsevov in luči, ki govori tudi z materiali. Ti dobijo arhetipske vloge /…/ Preselimo se v čas elevinskih misterijev, ki so bili že v antiki zasnovani kot dogodki, ki vključijo več človekovih čutov. Uprizoritev nas učinkovito transportira k neki obali, postanemo del tamkajšnje skupnosti, ki posluša Gibranove dragocene uvide. Na gledalca deluje kot meditativna ura, ki misli hkrati razburka in pomiri. /…/ Igralca vznemirita čute gledalcev z ognjem, eteričnimi olji, sadjem in dotikom razbeljenih jader, ki nežno pobožajo glave gledalcev – pri tem pa ohranjata občutek rituala in spustita času čas. To je predstava, ki se topi v telesu. /…/ Niso le prerokove misli torej tiste, ki se gledalca dotaknejo z nežno drznostjo, ampak predstava vzame tudi njegovo telo, ki ga postavi pred ogenj in morje, ki z ritualnimi dejanji osmisli predmete okrog njega in ga s tem predvsem pomiri.” Ivana Zajc, Prerok- Gledališče za vse čute, Primorski dnevnik 23.12.

” V predstavi Prerok, zasnovani po motivih istoimenskega kultnega dela libanonsko-ameriškega avtorja Kahlila Gibrana, režiserka Barbara Pia Jenič , utemeljiteljica senzorialnega gledališča pri nas, nadaljuje raziskovanje različnih načinov združevanja klasičnega gledališča in senzorialnih vsebin, ki je zaznamovalo že nekatere njene prejšnje projekte.Znotraj opisanega loka pomeni aktualni Prerok nekakšno vrnitev k bolj izrazitim senzoričnim plastem uprizarjanja, obenem pa tudi prvo res enakovredno (in presenetljivo učinkovito) zlitje besedilnega ter senzorialnega v skladno, medsebojno dopolnjujočo se celoto./…/ Tako Miha Rodman (Prerok) in Maruša Oblak (Almitra) na svojevrstno oblikovanem prizorišču, umeščenem med platno za videoprojekcije s prizori iz narave na eni in občinstvo na ostalih treh straneh (tako scenografijo kot video je zasnovala režiserka), v umirjenem ritmu in brez vsakršne patetike krmarita skozi prizore Prerokovega poslavljanja (dramaturgija Marinka Poštrak) ter občasno izvajata različna obredna dejanja (kot denimo prižiganje ognja, umivanje rok, ponujanje hrane), kdaj tudi v nevsiljivi interakciji z občinstvom; pri tem se postopoma vzpostavlja občutje brezčasnosti, ki ga pomembno sooblikujejo tudi vonjave, različni arhetipski motivi, simbolni predmeti in smiselno stilizirana kostumografija (Tina Kolenik), pa dejavna prisotnost naravnih materialov (les, zemlja) in nadvse sugestivna zvočna pokrajina Petra Penka, Tineta Terlepain Igorja Megliča. Skozi nežno prežemanje z vsemi navedenimi prvinami beseda tako sčasoma postaja »meso«, zgoščeno tkivo spretno sinhroniziranih čutnih sporočil, ki nagovarja razprto gledalčevo občutljivost – in mu hkrati ponuja nevsakdanje gledališko doživetje.” Gregor Butala, Premišljeno zlitje elementov, Dnevnik 30.11.

»Predstava Prerok ni zgolj čutno, temveč je nadčutno doživetje /…/ Predstava Prerok je celostna umetnina, ki gledališču vrača dostojanstvo in celi. Celi tako slehernika, kot tudi ta zblazneli svet..«Poznavalka kulture in ustvarjalka Tina Hribar Dragar, zapis na FB, 6.11.2018

“Premierna publika je v popolnosti odprla vse čute in je vseskozi pozorno in v popolni tišini spremljala dogajanje na odru in ob njem ter v simbolnih potezah obeh akterjev, na primer »evharistiji« podajanja esenc vonja ob zaključku, tudi sodelovala. Lahko bi rekli – na ta način tudi sprejemala Prerokove nauke. Prestava Prerok bo v Prešernovo gledališče vsekakor privabila tudi novo publiko. Tisti, ki ste Preroka brali, si boste z zanimanjem ogledali tudi predstavo, tisti, ki ga niste, in ste videli predstavo, boste z veseljem posegli po knjigi.” Igor Kavčič, Gorenjski glas, 22.10.2018

“Miha Rodman v vlogi Preroka in Maruša Oblak v vlogi Almitre ob Prerokovem glasu (Vladimir Jurc) in zvočni podpori (Peter Penko, Tine Terlep in Igor Meglič) ter video projekcijah v senzualni interakciji z gledalci (dotik, vonj, sluh …) pretanjeno, v umirejnem ritmu podajata Gibranovo besedilo. S simbolno govorico (jabolka, grozdje, vino, prst, drevo, zavesa, ladja …) popeljeta gledalca na »duhovno pot od rojstva do smrti«, oziroma natančneje z gore spremenitve prek evharistije, vrta trpljenja do zarje vstajenja.” Ksenja Hočevar, Družina, 21.10.2018

Po takšni predstavi, kot je Prerok, je aplavz na koncu kot zvočna motnja, saj bi vsak na dlani rad odnesel vtise in jih v tišini držal pred oltarjem svojih oči. Predstava združuje moč besede in razsežnosti neizrekljivega, ki ga je pričarala brezhibna dovršenost video projekcije, kostumografije, scenografije, dramaturgije, luči in zvoka v celoto.” Katerina Vidner Ferkov, Zdravo-slovenija.com, 16.10.2018

“Uprizoritev v režiji Barbare Pie Jenič se osredotoči na nekatere tematske drobce preroka, kot so prijateljstvo, dar, otroci, revščina, smrt in ljubezen, ki jih odrsko razpira v umirjenem, upočasnjenem ritmu skozi simbolne in arhetipske slike, ter senzualno obogateno. Nastopajoča Maruša Oblak in Miha Rodman ob sugestivni zvočni podpori Petra Penka, Tineta Terlepa in Igorja Megliča, ter video projekcijah, subtilno sporočilo temeljne povezanosti nasprotij podajata govorno jasno in trezno, z učinkovito uporabo vonjav, rekvizitov in scene. Pomensko duhovno nabitost Preroka, ki je današnji dobi kar nekako tuja, predstava tako nagovarja in odpira skozi gledalko čutno dovzetnost in občutljivost, lastno efemernosti gledališkega trenutka, kar gledališki dogodek pravzaprav naredi edinstven in nepovraten.” Rok Bozovičar, Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi – 15:49, 14.10.2018

»To je bil tako poglobljen večer, da ga bom gotovo ponovila. Predstava me je prevzela kot celota. Vse je delovalo. Zvok, luč, scena je magična, igralca sta izjemna. Glede na besedilo bi lahko šla tudi v patetiko, pa sta nastopila s tako premišljenim občutkom, da človeka globoko gane.« Prevajalka, igralka in režiserka Alenka Bole Vrabec, po premieri 13.10.2018

“Prerok je ena tistih predstav režiserke Barbare Pie Jenič, v katerih človek, gledalec, gledalka, občuti, da aplavz ob koncu kar nekako zmoti svečanost, globino, neizmernost besed, ki so izrečene na odru. Predstava na kranjskem odru je umetniško in duhovno doživetje, kakršnih danes na odrih zelo manjka.” urednica portala Zdravo Slovenija Katerina Vidner Ferkov,izjava po premieri 13.10. 2018

»Predstava je zelo estetska. Všeč mi je bilo, da so na odru kot scenski pripomočki prisotni vsi naravni elementi: ogenj, voda, zemlja in zrak. V predstavi spoznamo vse dobro in vse slabo, kar počne človek. Hkrati pa vidimo tudi, da ni vse tako črno, kot se nam včasih zdi, da lahko vedno posadimo novo drevo in gre življenje naprej.« oblikovalec svetlobe Kristjan Vidner, izjava po premieri 13.10.2018

»…Dobro bi bilo, da bi bilo več takih milo lepih predstav, ki nagovarjajo srce in dušo. Potrebujemo tudi svetlobo, ne samo teme. Tukaj nocoj smo doživeli hvalnico življenju. Življenje je vredno hvaliti in živo živeti.« Manca Košir, publicistka in kolumnistka, izjava po premieri 13.10.2018