V času, ko se na novo opredeljujeta pomen in namen muzejev, je preučevanje človeških možganov in njihovega delovanja temeljito spremenilo naše razumevanje zaznavanja, spoznavanja in znanja. Možgani po svoji naravi plastični in se dinamično spreminjajo. Zato morajo muzeji upoštevati kombinirane in zapletene interakcije med vizualnimi, slušnimi, vonjalnimi, prostorskimi in drugimi vidiki obiskovalčeve izkušnje. Muzeji so tako pred nalogo, da razmislijo o čutnih razsežnostih muzejskega učenja, kontemplacije in dialoga za razmišljanje o sedanjih in prihodnjih čutnih izkušnjah.[1] Da bi muzejsko osebje navdihnili za razvijanje večplastnih muzejskih doživetij, multimodalnih muzejskih doživetij in eksponatov, je potrebno uveljaviti nove modele in formate muzejskih razstav, muzejsko osebje pa usposobiti za več čutne izvedbe vodenja obiskovalcev.
Senzorium[2] kreira dogodke, ki vključujejo vse čute. S senzorialnim jezikom oblikujemo izkušnje, ki so potopitvene, več čutne, doživljajske, lahko tudi interaktivne. Senzorialni jezik je v svetu prisoten že več kot 50 let. V tem času smo razvili učinkovite in preverjene več čutne metode in prakse vodenja obiskovalcev tako individualno kot za manjše skupine. Format vodenja publike po gledališkem doživetju je izoblikovan tako, da majhne skupine obiskovalcev prehajajo med vsebinami in prostori. Tak format popolnoma podpira muzejska in galerijska več čutna doživetja razstavljenih exponatov, okolij in vsebin.
Največja problematika predstavitev vonjev v muzejih je ta, da muzeji želijo predstaviti vonj kot dodatno informacijo, kar pa seveda ne izkoristi potencialnosti, ki jo vonj ponuja. Vonj nas lahko v muzejske vsebine ponese globlje, trajneje in intenzivneje, lahko ga doživimo kot izkušnjo. Zato ga je potrebno predstaviti v za vsebino primernem kontekstu in skrbno načrtovati povezovanje z drugimi čutnimi modalnostmi.
[1] Povzeto po Levent, Pascual-Leone, Lacey: »The Multisensory museum: cross-disciplinary perspectives on touch, sound, smell, memory, and space«, Rowman&Littlefield, Lanham Maryland, 2014, xiii-xiv
[2] Senzorium zavod je edini zavod v Sloveniji, ki raziskuje in organizira dogodke, ki vključujejo senzorialni gledališki jezik. Je tudi pobudnik in soorganizator Simpozija o senzorialnem v gledališču – na sledi vonjem, ki je potekal v Mariboru na Borštnikovem srečanju 2020. http://barbarapiajenic.com/senzorium/, http://www.senzorium.com/
Besedila na straneh Senzoriuma so avtorsko delo ©2019
