Poetika praznega prostora

2020 – 2021 POETIKA PRAZNEGA PROSTORA

Vprašanje in cilj projekta Poetika praznega prostora je, kako in na kakšen način naseliti prazne prostore nove Akademije z novim duhom, vnesti v prostor spomina, domišljije in drugih vzporednih realnosti, ki nas navdušujejo, odpirajo notranje podobe in spominjanja ter neke vrste psihološko in čustveno zatočišče. Gaston Bachelard, Poetika prostora, povzetek: “V porušeni koči hči mizarja sanja o življenju v palači; v palači mladi princ verjame, da v gozdni koči živi ženska, ki mu je usojena. Ljudske zgodbe – s svojimi gotskimi ilustracijami – trpijo skozi romantiko gorskih tur, gozdnih notranjosti, osamljenih koč, čarobnih obrob in skrivnih vrat”. S temi besedami je filozof Gaston Bachelard poimenoval poetiko prostora, njegova izvirna študija čarobnega “prostora” doma iz otroštva in njegovih namišljenih prostorov, pa je velikokrat postala obvezno branje študentov arhitekture. V 20. stoletju sta racionalistična arhitektura in urbanizem prinesli ali celo izsilili razliko med javnim in zasebnim prostorom, o kateri v še eni izvrstni knjigi o prostorih igre in arhitekture Prostori mojega časa govori tudi Meta Hočevar. Bachelard pa je raziskal tretjo vrsto prostora, “srečen” prostor doma z domačo postavitvijo miz, stolov, omar in stopnic. Očarali so ga življenjski svetovi podstrešja in kleti ter njihove izrazite sanje. Ti predmeti in prostori utelešajo globoke rezerve čustvenih vsebin. Ne samo, da je majhno lepo, ampak tudi bolj vzpodbuja domišljijo. Arhitekti velikokrat trdijo, da je je načrtovanje intimnih stavb veliko težje kot postavljanje monolitov. Pri postavljanju prostorov je potrebno upoštevati potrebo po ustvarjanju ločenih psiholoških pragov med odprtim in zaprtim, znotraj in zunaj, prihodom in odhodom. Bachelard je menil, da med aktivnim umom in okolico obstaja dinamična prepletenost. Hiša je lahko gledališče, kar večina ljudi spozna, ko ponoči potuje z vlakom skozi mesto in opazuje osvetljene notranjosti. Že svetloba sveč v oknu je dovolj, da ulica zaživi. Najpomembnejši odnosi z arhitekturo zgradb se vzpostavljajo v domačem prostoru, okrog ognjišča in kuhinjske mize. Te na videz prazne prostore velikokrat raziskuje ter brookovsko naseljuje tudi gledališče. V prvih in zadnjih dneh življenja prostori doma prevzemajo vso težo človeškega bivališča ter se spremenijo v umik in prostor pripadnosti. Pri Bachelardu nas najbolj navdušuje prav prepričljiv razmislek o trajni človeški potrebi po iskanju psihološkega zatočišča na že znanih krajih in prostorih, v katere so prispeli že prvi pesniki in pripovedovalci zgodb. Bachelardova Poetika prostora, eno temeljnih del metodologije senzorialnega gledališkega jezika, je tako postalo pomemben element  za naše kreativno razumevanje in ustvarjanje intimnih prostorov, prizorov, ki obiskovalcu odpirajo spomine in domišljijo.

Nova stavba, prazni prostori.

Na prvi pogled nič kaj poetični, brez spomina, zgodb in vsebine. Zato smo skozi prazne prostore pokukali v preteklost, v spomine. Na akademiji se je skozi zgodovino ustvarilo vrsto vzporednih realnosti, ki jih še danes živijo njeni prebivalci. V vzporednih svetovih so prisotni prostori ki nam nudijo psihološko in čustveno zatočišče, kraji ki so v našem notranjem svetu nasičeni z močnimi čutnimi vtisi. To so naša notranja zatočišča, zibelke modrosti, kjer se dogajajo transformacije in iniciacije, kvantni preskoki, uvidi in spoznanja. To so naše maternice kozmičnega bivanja, naša večna sidrišča.

Ustvarjalke:

Vodička (Saloma, Kitty): Uršula Vratuša

Kreatorke poetičnih prostorov:

Katarina Majcen: “Brez”

Maruša Mali: “Konteksti”

Lucija Zuchiatti: “Gnezdo”

Ursula Vratuša: “Ponoči”

Zasnova, režija, produkcija: Barbara Pia Jenič
Dramaturški sodelavec: Tomaž Toporišič UL AGRFT
Oblikovanje zvoka: Peter Penko
Svetovalka za gib: Tanja Zgonc UL AGRFT
Svetovalka za sceno: Jasna Vastl UL AGRFT
Svetovalka za kostume: Tina Kolenik UL AGRFT
Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek UL AGRFT

Premiera in ponovitve predstave:

23. september 2021  ob 16.30

23. september 2021 ob 18.00

23. september 2021 ob 19.30

Koprodukcija Senzorium Zavod in UL AGRFT
Projekt je v letu 2021 podprla  Mestna Občina Ljubljana