Nestalno prebivališče – GO! 2025

Projekt  je namenjen nam, evropskim državljanom, ki še nismo doživeli vojne v živo. Postavili bomo senzorialno gledališko instalacijo, posvečeno mejnim prehodom. Poustvarili bomo izkušnjo osebe, ki potuje brez “pravega” potnega lista, brez domovine, prijateljev in sorodnikov, izkušnje številnih ljudi, ki migrirajo v evropska mesta. Obiskovalci bodo lahko sodelovali z več čutnim zaznavanjem in medkulturnimi vsebinami, doživeli bodo najrazličnejše čutne in čustvene izkušnje.

Te zgodbe, ki prihajajo iz oddaljenih krajev, so bile nekoč zgolj poglavja v knjigi naših prednikov. Toda zdaj smo mi tisti, ki se znajdemo v središču teh dogodkov. Begunska problematika in nujnost pomoči v stiski sta prav tu, pred nami, vsak dan, in ne moremo več ostati ravnodušni. Priznajmo si, ta svet je naš dom, in te zgodbe so del naše resničnosti.

Kaj pa prihodnost? Kdo ve, že jutri se lahko znajdemo v vlogi tistih, ki iščejo zatočišče in pomoč.

 

Italija/Slovenija – Predor  Gorica – Gorizia

Leta 2017 je predor Bombi služil kot začasno zatočišče za mnoge migrante, večinoma iz Afganistana in Pakistana. Migranti, ki so  spali v tunelu so prišli iz Nemčije, Avstrije in Francije po zavrnjeni azilni prošnji, nekaterim pa je bila tudi izdana odločba o deportaciji. (Vir: RŠ) Konec istega leta so jih premestili v azilne domove in druga zasilna zatočišča. (vir: Dnevnik). Na

Španija – Gran Canaria – del Kanarskih otokov, se sooča z veliko migrantsko krizo, saj je od začetka leta 2024 prispelo več kot 15.000 migrantov. Lokalni viri so pod pritiskom, saj so morali vzpostaviti številne migrantske objekte, vključno z najetimi stanovanji in taborišči. Veliko izzivov predstavlja tudi visoko število mladoletnikov brez spremstva, ki potrebujejo posebno oskrbo. Kljub porabi približno 100 milijonov funtov za reševanje krize, ostajajo razmere v zavetiščih slabe, kar povzroča napetosti. Lokalne oblasti so pozvale k večji solidarnosti drugih španskih regij in EU, vendar je bilo sodelovanje omejeno.

Italija, Lampeduza – Migrantska situacija v Lampedusi je postala izjemno zahtevna, saj je v nekaj dneh septembra 2023 prispelo več kot 8.500 migrantov, kar je preobremenilo lokalno infrastrukturo. Italijanska premierka Giorgia Meloni in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta obiskali otok in poudarili potrebo po skupnem evropskem odzivu. EU je napovedala 10-točkovni akcijski načrt, ki vključuje povečanje prisotnosti agencij Frontex in EUAA za boljše obvladovanje prihodov. Dogovori z državami, kot je Tunizija, naj bi pomagali preprečevati odhode migrantov, vendar so deležni kritik zaradi možnih kršitev človekovih pravic. Kljub prizadevanjem ostaja situacija zahtevna, saj migranti še naprej prihajajo zaradi političnih in gospodarskih težav v njihovih domačih državah.

Migrantske ženske, ki delajo kot gospodinjske pomočnice v Španiji, se pogosto soočajo z izkoriščanjem in sodobnim suženjstvom. Zaradi pomanjkanja formalne izobrazbe in veščin so še posebej ranljive za prisilno delo, zlorabe in trgovino z ljudmi. Številne ženske delajo v neformalnem sektorju, kjer so brez pravic in zaščite, kar vodi v slabe delovne pogoje in izkoriščanje. Pravne zahteve, kot je pridobitev delovne pogodbe za začasno prebivanje, dodatno otežujejo njihovo integracijo in povečujejo njihovo ranljivost. Organizacije, kot je Global Fund to End Modern Slavery, si prizadevajo za sistemske spremembe, ki bi zmanjšale izkoriščanje delavk in zagotovile boljše regulacije ter mehanizme za zaščito.

Migranti v Sloveniji povzročajo več težav, predvsem zaradi povečanega števila nezakonitih prehodov meje in s tem povezanih varnostnih izzivov. Slovenija je uvedla začasne objekte na meji s Hrvaško za obravnavo migrantov, saj lokalne policijske postaje ne zmorejo sprejeti povečanega števila prihodov. Oblasti so okrepile sodelovanje z drugimi državami, kot so Hrvaška in Italija, da bi omejile tokove migrantov skozi regijo. Država se sooča tudi z izzivi pri obravnavi kriminalnih mrež, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov, pri čemer je mednarodno sodelovanje ključnega pomena. Poleg tega se pojavljajo tudi napetosti in občasni protesti, ki pa večinoma ostajajo na nizki ravni in so mirni.

Posebne zahvale:

 

Damjana Žbontar, bibliotekarka FF UNI LJ, oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Zana Fabjan Blažič, Ambasada Rog in društvo Super Mario

Maja Spacapan, Darjan Volk

Amnesty International Slovenija

Zrc Sazu

 

NEMČIJA

Neža Peterle in V.a.V. Berlin

 

ŠPANIJA

Mama Africa foundation Gran Canaria  & Unn Tove

Laura Casanova Martín, Universidad de la Laguna, Tenerife

José Saturnino Martínez García Universidad de La Laguna, Tenerife

Projekt so-financira